Naši zbori, letnik 2012, notni zvezek 1

VSEBINA:

Mešani zbori
Uršula Jašovec: VLAK
Katarina Pustinek Rakar: KNEZ MARKO (ljudska, Koroška, Gorenjska)
Jaroslav Stiasny/Tomaž Habe: MANDOLINA (Lev Svetek)
Walter Lo Nigro: DEKLE JE PRALO SRAJČKE DVEJ (ljudska iz Ricmanj pri Trstu)

Moški zbori
Avgust Armin Leban: V TIHI NOČI (Simon Jenko)
Avgust Armin Leban: BRODAR (V. Raisini, Fran Zabret)
Walter Lo Nigro: CAN ZONA II - POD OKNOM (France Prešeren)
Marijan Gabrijelčič: MARIJA JE ROŽICE BRALA (ljudska iz Gabrovice na Krasu)

Ženski zbori
Damijan Močnik: POPOTNIK (Tone Pavček)
Borut Lesjak/Samo Ivačič: NE ČAKAJ NA MAJ (Frane Milčinski - Ježek)
Walter Lo Nigro: DEKLE JE PRALO SRAJČKE DVEJ (ljudska iz Ricmanj pri Trstu)

Vizitke k skladbam
Uršula Jašovec
VLAK/TRAIN
Nekega dne, ko je bil pritisk v ozračju nizek, si lahko jasno slišal pisk vlaka vse od postaje, ki ni blizu naše hiše. Ta zvok me je spomnil na podzemno železnico v Londonu, s katero sem se nekoč že peljala, in v meni zbudil željo, da napišem skladbo o popotovanju z vlakom. Preden lahko vstopimo v glasbeno deželo, moramo počakati, da pride pravi vlak na postajo. Ko izza ovinka končno prispe, se povzpnemo nanj in nato se pravo popotovanje do pokrajine, nabite s polno pozitivne energije in dobre glasbe, lahko začne. Seveda je vsakega popotovanja sčasoma konec ...
*Uršula Jašovec je s skladbo sodelovala na evropskem tekmovanju za nove zborovske skladbe združenja Europa Cantat, European Award for Choral Composers 2012. V kategoriji A (skladbe a cappella) je žirija obravnavala 28 skladb in podelila nagrado skladbi Pierra Chépélova iz Francije (1979) Bestiaire fantasque (SSA). Poleg nagrade pa je žirija podelila še dve posebni priporočili za zanimivi skladbi Uršuli Jašovec (1986) za skladbo Vlak (SATB) in Pärtu Uusbergu iz Estonije (1986) za skladbo Kuule mu palve häält (TTBB). (Op. ur.)

Katarina Pustinek Rakar
KNEZ MARKO
Skladba je nastala februarja letos po naročilu MePZ Obala iz Kopra za Našo pesem 2012, seveda na pobudo njihovega dirigenta Sebastjana Vrhovnika. Želeli so ljudsko pesem s hitrejšim tempom oz. bolj temperamentne narave, kar je lahko kar zahtevna naloga za skladatelja, saj so ljudske melodije s takimi karakternimi značilnostmi in primerno vsebino prej redkost kot pravilo.
Odločila sem se za pesem o knezu Marku, ki ima v Slovenski ljudski pesmi (Slovenska matica v Ljubljani, 1997) tri notne zapise, tekstovnih pa več. Zapisi so domnevno nastali na Koroškem (Bistrica v Ziljski dolini), čeprav je bilo pozneje dokazano, da je najmanj eno od melodij Oskar Dev delno povzel po nemški koroški pripovedni pesmi, drugo polovico pa dodal sam. Tem zapisom sem dodala še del besedila o knezu Marku z Gorenjskega (Tako je rekel en soldat ... – tenor solo), za katerega se mi je zdelo, da se lepo ujema z besedilom s Koroškega, vendar sem namenoma obdržala pozitivno – junaško naravo pesmi s primerno glasbeno (avtorsko) podlago.


Tomaž Habe
MANDOLINA
Rad bi, da bi v poplavi izvajanih tujih skladb in priredb lahkotnejšega žanra izvajali tudi slovensko glasbo. Skladba Mandolina je nastala na pobudo Majde Završnik – Puc. Čeprav je original harmonsko preprostejši, sem ga obogatil, na ključnih mestih pa ohranil avtentični glasbeni tok. Kontrapunktične linije izvajajte mehko, tako da ne izstopajo. Ne izvajajte je mehansko, čeprav je popevka, ampak čim lepše frazirajte in naravno pulzirajte.


Walter lo Nigro
DEKLE JE PRALO SRAJČKI DVEJ
Dlje časa sem premišljeval o tem, da bi priredil neko slovensko ljudsko pesem iz Tržaške. K temu me je spodbudil dolgoletni prijatelj Matjaž Šček. Vprašal me je, ali imam v predalu kaj za Komorni zbor Ipavska. Spet sem vzel v roke knjigo Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji, ki jo je napisal Pavle Merkú, in jo prelistal. Skoraj vse melodije znam že na pamet, a se je srce nepričakovano zaljubilo v skriti biser iz Ricmanj pri Trstu. Tokrat so me prevzeli barvita melodična linija, nenehno prehajanje med različnimi taktovskimi načini, ganljivo, čeprav na prvi pogled preprosto besedilo, kar meni in, upam, tudi vam seže globoko v srce.
Priljubljenost skladbe me je tako presenetila, da sem jo priredil za ženski sestav in jo s posebnim veseljem posvetil ženskemu komornemu zboru ČarniCe.


Stojan Kuret
V TIHI NOČI
BRODAR
MARIJA JE ROŽICE BRALA
V tihi noči (napisana 1872) in Brodar (napisana 1868) sta dve preprosti skladbici Avgusta Armina Lebana (rojenega leta 1847 v Kanalu, umrl je leta 1879 v Gorici*), mladega učitelja in nadarjenega samouka v glasbi, ki stilno in muzikalno kažeta tedanji čas.
Prva je sedma iz zbirke Glasi s Primorja, ki je bila prvič izdana v Novem mestu (J. Krajec) na besedilo Simona Jenka in drugič s popravki v I. zvezku, kjer je bila šesta. Leta 1883 jo je v Ljubljani uredil Janko Leban.
Druga, Brodar je izšla v III. zvezku leta 1980 v Ljubljani. Obe sta bili namenjeni »moškemu četverospevu« (to je bila takrat opredelitev štirih moških glasov).
Marija in brodar je izšla v 4. številki Odzivov '84, ki jih je občasno izdajal ZKO Nova Gorica in vodil Marijan Gabrijelčič. V predstavitvi je zapisal: »Sam pa sem se v moškem zboru obrnil na ljudsko izpeljanko, ki pove, kaj lahko stori 'grozdek vinarski'.
*Nekaj več podatkov o skladatelju najdete tudi v vizitki k njegovi skladbi Mornar (Naši zbori, letnik 2011, številka 3).


Walter Lo Nigro
CANZONA II (POD OKNOM)
Že misel o uglasbitvi Prešernovih pesmi je predrzna, saj sta njuni spevnost in popolnost zaokroženi. A prav ta popolnost, ki se ji nisem mogel odreči, mi je velela, naj dam svojo najintimnejšo melodijo eni od teh mojstrovin. Da ne bi zmotil čudovitega ravnotežja Prešernovega speva, sem se odločil za najpreprostejše glasbene forme. S tem izražam spoštovanje našemu humanističnemu junaku in pojem skupaj z njim.
Canzona II (Pod oknom) je del triptiha Prešernovih pesmi, ki opevajo gorečo ljubezen. Po že objavljeni Canzoni I (Vso srečo ti želim) je sledila navedena Canzona II, pred kratkim pa sem napisal tudi Canzono III (Ondan si začela). Vse so za moški sestav.


Damijan Močnik
POPOTNIK
Skladba Popotnik na besedilo Toneta Pavčka je nastala na pobudo Katje Gruber za njen Mladinski zbor OŠ Nazarje. Čudovito povedno besedilo je kar samo zapisalo note na papir. Kot pomemben element sem uporabil tudi tako imenovani »bodypercussion«, ki ga lahko nadgradite tudi z zanimivo koreografijo, ki pa naj je bo preveč prevladujoča. Skladba naj bo izvedena mladostno, igrivo in optimistično, izvajajo pa jo lahko vsi zbori visokih glasov, od mladinskega, dekliškega do ženskega. Popotnik je doživel zelo uspešno nagrajeno prvo izvedbo na Regijskem tekmovanju otroških in mladinskih zborov Celja in Koroške, 20. maja 2011 v Velenju.

Samo Ivačič
NE ČAKAJ NA MAJ
Preprosta priredba skladbe Ne čakaj na maj je nastala z mislijo na zborovodje šolskih pevskih zborov, ki ob nenehnih zamenjavah pevcev velikokrat iščejo preproste, a za občinstvo privlačne priredbe slovenskih popevk. Preprosta homofona ritmika pevskih glasov, ki je sama lahko dolgočasna, se ob spremljavi swingajočega klavirja hitro razživi. Še več možnosti za poigravanje z interpretacijo dajeta dodatni liniji ustnih tolkal. Klavirska in tolkalska linija sta zapisani v najpreprostejši obliki, da se lahko z njimi spoprimejo tudi manj vešči učenci. Hkrati pa dopuščajo, da se spretnejši poigrajo z ustvarjanjem lastne improvizirane spremljave.