V zavetju besede 2020-2021

V zavetju besede 2020 in 2021 je bienalni natisnjen zbornik z izborom besedil dveh državnih srečanj, v letu 2020 in 2021. Objavljamo deset finalistov z dvema uvodnikoma državnih selektorjev, dr. Aljoše Harlamova (Raznovrstni šopek letošnjih besedil) za leto 2020 in Stanke Hrastelj (Podajanje) za leto 2021. Predgovor k izbranim besedilom je napisala urednica revije Mentor in producentka za literaturo, Barbara Rigler (Preobrazba zgodb skozi literarne oči). Objavljamo besedila petih finalistov leta 2020 z utemeljitvami, to so: Borja Bolčina (1976, Nova Gorica); Marjana Cmager (1958, Jakobski Dol); Andrej Kokot (1959, Radovljica); Maja Lorbek (1946, Izola) in Lidija Polak (1961, Prevalje). Dodajamo poimenski seznam vseh sodelujočih na šestih regijskih srečanjih V zavetju besede 2020. V drugem delu so z besedili in ocenami predstavljeni tudi letošnje finalistke: Polonca Ješelnik (1967, Ljubljana); Ana Kalin (1976, Ljubljana); Bernarda Mrak Kosel (1949, Ljubljana), Mateja Toplak (1987, Markovci) in Vesna Šare (1961, Koper). Tudi za leto 2021 smo objavili vse sodelujoče po regijskih srečanjih ter dodali fotografije z obeh državnih srečanj.

Pisatelj, publicist in urednik (Cankarjeva založba, Revija Mentor) dr. Aljoša Harlamov je v zborniku zapisal: »Seveda rast kakovosti pomeni sladke skrbi tudi za selektorja, ki ima težko delo, da pretehta med plusi in minusi, med temami in motivi, med različnimi vrstami in zvrstmi, žanri in slogi, a je vseeno lažje izbirati med več dobrimi deli kot iskati nekoliko boljše med enako slabimi. Večja kakovost pomeni tudi bolj odgovoren premislek o tem, koga vendarle izbrati in izpostaviti, selektor se mora k branju večkrat vračati in soočiti svoje vrednostne kategorije in literarnoteoretsko védenje. Predvsem pa je tako delo v večji užitek.«

Pesnica, pisateljica in mentorica Stanka Hrastelj ob svojem strokovnem branju dodaja: »Brati prvo bero je nekaj povsem drugega, kot je branje besedil, ki so že šla skozi sito regijskih selektorjev. Med prvimi je kar nekaj verznih in proznih zapisov, kjer želijo avtorji – govoriti. Ne povedati ali se pogovarjati, ampak zgolj govoriti. (In ja, na koncu dneva hočejo slišati, da so dobro povedali …) Program literarne dejavnosti, ki ga skozi natečaje, srečanja in delavnice izvaja Javni sklad za kulturne dejavnosti, močno posega v to sliko in spreminja scenografijo. Iz leta v leto so besedila uporabnikov JSKD-ja kakovostnejša, bolj drzna, iskriva in pisana, tudi bolj povedna. Pisci na regijskih srečanjih dobijo odziv (selektorjev in tudi občinstva), oceno, komentar k pisanju in nasvete, kako pisanje izboljšati. Odbere, izpostavi se uspešnejša besedila, pove se, zakaj odstopajo, v čem so boljša, zakaj so določene pisave prepričljivejše.«

Dve leti življenja s korono sta ujeti v tem zborniku, kot je povzela Barbara Rigler: »Več kot 670 let pozneje se je – če odmislimo še mnoge druge vmesne epidemije, vsaj najbolj znani: špansko gripo po prvi svetovni vojni in črne koze pred petdesetimi leti – večina človeštva zaradi virusa korona osamila pred grozljivo nevarnostjo. Nekateri so začeli verjeti v teorije zarote, drugi so živeli mirno naprej z nekaj prilagoditvami, spet tretji so ob vseh ukrepih doživljali stiske in osamljenost, četrti pa so stvari vzeli v svoje roke ter začeli zapisovati. Tako se je v letu 2020, ko smo doživljali prvi val karantene, na natečaj Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z nazivom V zavetju besede 2020 prijavilo rekordnih 212 literatov nad 30 letom starosti iz vse Slovenije in zamejstva.«

Zgodbe, pesmi in drama, ki bodo odmevale v branjih še nekaj časa.