Menažerija

Eva Markun, rojena leta 1990 na Bledu, je študentka francoščine in filozofije. Živi in ustvarja na robu gozda, obkrožena s krdelom polhov, čebelami in svojo družino.
Uršljanka leta 2016 rada prične s pisanjem ponoči, ko padejo filtri zavestnega pisanja in se sprosti polje podzavesti. Ko se z jutrom filtri ponovno vklopijo, se sprejemajo odločitve ali osnutki romajo na pokopališče idej ali se jim da priložnost, da prerastejo v zgodbo.
Pred kazalom je tudi slovarsko geslo, ki pojasni izbiro naslova. Avtorici menažerija predstavlja predvsem prvi pomen zbirka divjih, eksotičnih, ekstravagantnih, čudesnih, živali. Pred nami je neke vrste zverinjak ali kot je v spremni besedi zapisal Harlamov: »Zgodbe iz Menažerije so delo suverene zgodbarice, tako kadar so postavljene na slovensko podeželje kot kadar se dogajajo v azijskih džunglah; tako kadar jo pripovedujejo vase zagledani moški ali kadar se vrti okrog nenaravno inteligentne opice. A ne glede na svojo drugačnost, celo »eksotičnost« so med sabo tudi povsem enakovredne; fantastični elementi, sicer že vedno umerjeni so enakomerno posejani po vseh pokrajinah avtoričine proze; detajli pripovedovalca enako zanimajo povsod.«
Aljoša Harlamov, Zgodbe iz človeškega zverinjaka (spremna beseda)