Crux.ansata

"Niz dogodivščin, ki nam jih prvoosebno servira glavni junak, se suče okrog nikoli do konca izživetega odnosa moški - ženska. Pentljasti vitez, kot samega sebe označuje pripovedovalec, nas nekako potegne v svet erotičnih in eteričnih doživljajev. Brez spekulativnega stopnjevanja, saj že na prvih straneh preberemo: z nekom bi se združil. / z nekom delil svoj zapis. Zapis je tu seveda dvojne narave: gre za odtis moškega v ženskem telesu in za vpis besed, ki so kronika hrepenenja in hlastanja po nesmrtnosti. Uvodni tekst pripovedi (oblikovno nekoliko aludira na srednjeveške viteške romane, nemalokrat pa junaka zasačimo v mentalnem in čustvenem objemu viteza iz Manče) ima moč sunkovitega vboda. Pravzaprav dobesedno: vbod kot spolni akt in čudež nesmrtnosti, ki jo zagotavlja "reprodukcija", pa tudi vbod kot vhod v magični svet metafizičnega, kjer se srečajo vse vizije v razponu od rojstva do smrti. Takole beremo: v zibel življenja se zlije tekočina. / nadaljuje se v večnost. / v ankh. / z ankhom. / po ankhu. Pisec izhaja iz staroegipčanske mitologije, kjer ankh* (lat. Crux Ansata) predstavlja življenje in smrt, moški in ženski spol, njuno ravnovesje v dvo-enosti. Predstavlja ključ (na to spominja celo njegova grafična podoba), ki odpira vrata med svetovi."

Iz spremne besede Jožeta Štucina