Batik grafit

Petra Žišt, rojena 1986 v Mariboru, je kulturna antropologinja in predvsem opazovalka sveta, ki je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala na temo uličnega gledališča. Je zmagovalka festivala mlade literature Urška 2014 in to je njena prva pesniška zbirka. Zadnja leta je živela med Slovenijo, Indonezijo in Reunionom, kjer je spletala tudi prozne zgodbe. Največ njenih misli nastaja v gibanju, v letalu, na ladji, na vlaku, v avtobusu, metroju, avtomobilu, na motorju, kolesu, peš … zato ne more obstati pri miru. V različnih obdobjih življenja je govorila angleško, francosko, italijansko, špansko, nemško, indonezijsko, arabsko in malgaško, da bi se dotaknila mavrice.

Pesniška zbirka je bila izdana pod mentorstvom pesnika in državnega selektorja, Zorana Pevca, ki je napisal spremno besedo z naslovom Vsak kraj ima svoj zvok; naslovnico je oblikoval Meta Wraber.

V spremni besedi je Pevec zapisal: »In ko si poskušamo odgovoriti na vprašanje, kaj odgovarja bralcu pesniški prvenec Petre Žišt, kaj zazna njena tovrstna vizija, ko prodira skozi špranjo v dežniku na poti do nebesnega svoda, najprej doživimo na zunaj najopaznejšo razdelitev na tri sklope, naslovljene z Lov vek, Potovalke in Bodi roža. Na bralca imajo poseben učinek uvodne pesmi vsakega dela, ki so skorajda programske. /…/ Lirski subjekt se v drugem sklopu zaveda sebstva in cilja poti – vase in navzven. V notranjem svetu in v daljnih krajih pa gre predvsem za izkušnjo in cilje mišljenjskih popotovanj na daljni vzhod. Kraji imajo svoje zvoke in ti v različnih prostorih zvenijo različno. Pesničin jaz zaznamuje popotna izkušnja predvsem z razliko med Vzhodom in Zahodom. /…/ Pripovedne pesmi izkušnjo različnega imenitno prikažejo s primerjavo z batikom, raznobarvnim ročnim vzorčenjem tkanin značilnim za kraje Indonezije. Prav Indonezijci so metafora za to, kako naj bi bili na tem svetu – v pesmi Slike so imajo »nad svojim čelom / izboklino / v obliki srca«. /…/ Bralec bi tu skorajda lahko pomislil, da gre za naivno vzhičenje, a pesmi Petre Žišt niso poenostavitve, niso navadno dojemanje sveta ali vsakodnevne izkušnje, niso kot bežni objemi, ki si jih tako rad izmenjuje površni sodobni slehernik; in ko je treba povedati resnico o zlu, jo povejo neposredno in brez sprenevedanja.«